Faktoriziraj
\left(q-7\right)\left(q-3\right)
Ovrednoti
\left(q-7\right)\left(q-3\right)
Delež
Kopirano v odložišče
a+b=-10 ab=1\times 21=21
Faktorizirajte izraz z združevanjem. Najprej je treba izraz znova napisati kot q^{2}+aq+bq+21. Če želite poiskati a in b, nastavite sistem tako, da bo rešena.
-1,-21 -3,-7
Ker je ab pozitivno, a in b imeti enak znak. Ker je a+b negativen, a in b sta negativna. Navedite vse takšne pare celega števila, ki nudijo 21 izdelka.
-1-21=-22 -3-7=-10
Izračunajte vsoto za vsak par.
a=-7 b=-3
Rešitev je par, ki zagotavlja vsoto -10.
\left(q^{2}-7q\right)+\left(-3q+21\right)
Znova zapišite q^{2}-10q+21 kot \left(q^{2}-7q\right)+\left(-3q+21\right).
q\left(q-7\right)-3\left(q-7\right)
Faktor q v prvem in -3 v drugi skupini.
\left(q-7\right)\left(q-3\right)
Faktor skupnega člena q-7 z uporabo lastnosti distributivnosti.
q^{2}-10q+21=0
Kvadratni polinom je mogoče faktorizirati s transformacijo ax^{2}+bx+c=a\left(x-x_{1}\right)\left(x-x_{2}\right), kjer sta x_{1} in x_{2} rešitvi kvadratne enačbe ax^{2}+bx+c=0.
q=\frac{-\left(-10\right)±\sqrt{\left(-10\right)^{2}-4\times 21}}{2}
Vse enačbe v obliki ax^{2}+bx+c=0 lahko rešite s formulo za reševanje kvadratnih enačb: \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}. Formula za reševanje kvadratnih enačb ponudi dve rešitvi: eno, če je ± seštevanje, in drugo, če je odštevanje.
q=\frac{-\left(-10\right)±\sqrt{100-4\times 21}}{2}
Kvadrat števila -10.
q=\frac{-\left(-10\right)±\sqrt{100-84}}{2}
Pomnožite -4 s/z 21.
q=\frac{-\left(-10\right)±\sqrt{16}}{2}
Seštejte 100 in -84.
q=\frac{-\left(-10\right)±4}{2}
Uporabite kvadratni koren števila 16.
q=\frac{10±4}{2}
Nasprotna vrednost -10 je 10.
q=\frac{14}{2}
Zdaj rešite enačbo q=\frac{10±4}{2}, ko je ± plus. Seštejte 10 in 4.
q=7
Delite 14 s/z 2.
q=\frac{6}{2}
Zdaj rešite enačbo q=\frac{10±4}{2}, ko je ± minus. Odštejte 4 od 10.
q=3
Delite 6 s/z 2.
q^{2}-10q+21=\left(q-7\right)\left(q-3\right)
Faktorizirajte izvirni izraz tako, da uporabite ax^{2}+bx+c=a\left(x-x_{1}\right)\left(x-x_{2}\right). Zamenjajte vrednost 7 z vrednostjo x_{1}, vrednost 3 pa z vrednostjo x_{2}.
Primeri
Kvadratna enačba
{ x } ^ { 2 } - 4 x - 5 = 0
Trigonometrija
4 \sin \theta \cos \theta = 2 \sin \theta
Linearna enačba
y = 3x + 4
Aritmetično
699 * 533
Matrika
\left[ \begin{array} { l l } { 2 } & { 3 } \\ { 5 } & { 4 } \end{array} \right] \left[ \begin{array} { l l l } { 2 } & { 0 } & { 3 } \\ { -1 } & { 1 } & { 5 } \end{array} \right]
Hkratna enačba
\left. \begin{cases} { 8x+2y = 46 } \\ { 7x+3y = 47 } \end{cases} \right.
Diferenciacija
\frac { d } { d x } \frac { ( 3 x ^ { 2 } - 2 ) } { ( x - 5 ) }
Integracija
\int _ { 0 } ^ { 1 } x e ^ { - x ^ { 2 } } d x
Omejitve
\lim _{x \rightarrow-3} \frac{x^{2}-9}{x^{2}+2 x-3}