Rešitev za x (complex solution)
x=\frac{-1+\sqrt{11}i}{2}\approx -0,5+1,658312395i
x=\frac{-\sqrt{11}i-1}{2}\approx -0,5-1,658312395i
Graf
Delež
Kopirano v odložišče
3x^{2}+3x+9=0
Vse enačbe v obliki ax^{2}+bx+c=0 lahko rešite s formulo za reševanje kvadratnih enačb: \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}. Formula za reševanje kvadratnih enačb ponudi dve rešitvi: eno, če je ± seštevanje, in drugo, če je odštevanje.
x=\frac{-3±\sqrt{3^{2}-4\times 3\times 9}}{2\times 3}
Ta enačba je v standardni obliki: ax^{2}+bx+c=0. Vstavite 3 za a, 3 za b in 9 za c v formulo za reševanje kvadratnih enačb \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}.
x=\frac{-3±\sqrt{9-4\times 3\times 9}}{2\times 3}
Kvadrat števila 3.
x=\frac{-3±\sqrt{9-12\times 9}}{2\times 3}
Pomnožite -4 s/z 3.
x=\frac{-3±\sqrt{9-108}}{2\times 3}
Pomnožite -12 s/z 9.
x=\frac{-3±\sqrt{-99}}{2\times 3}
Seštejte 9 in -108.
x=\frac{-3±3\sqrt{11}i}{2\times 3}
Uporabite kvadratni koren števila -99.
x=\frac{-3±3\sqrt{11}i}{6}
Pomnožite 2 s/z 3.
x=\frac{-3+3\sqrt{11}i}{6}
Zdaj rešite enačbo x=\frac{-3±3\sqrt{11}i}{6}, ko je ± plus. Seštejte -3 in 3i\sqrt{11}.
x=\frac{-1+\sqrt{11}i}{2}
Delite -3+3i\sqrt{11} s/z 6.
x=\frac{-3\sqrt{11}i-3}{6}
Zdaj rešite enačbo x=\frac{-3±3\sqrt{11}i}{6}, ko je ± minus. Odštejte 3i\sqrt{11} od -3.
x=\frac{-\sqrt{11}i-1}{2}
Delite -3-3i\sqrt{11} s/z 6.
x=\frac{-1+\sqrt{11}i}{2} x=\frac{-\sqrt{11}i-1}{2}
Enačba je zdaj rešena.
3x^{2}+3x+9=0
Kvadratne enačbe, kot je ta, lahko rešite z dopolnjevanjem do popolnega kvadrata. Za dopolnjevanje do popolnega kvadrata morate enačbo najprej pretvoriti v obliko x^{2}+bx=c.
3x^{2}+3x+9-9=-9
Odštejte 9 na obeh straneh enačbe.
3x^{2}+3x=-9
Če število 9 odštejete od enakega števila, dobite 0.
\frac{3x^{2}+3x}{3}=-\frac{9}{3}
Delite obe strani z vrednostjo 3.
x^{2}+\frac{3}{3}x=-\frac{9}{3}
Z deljenjem s/z 3 razveljavite množenje s/z 3.
x^{2}+x=-\frac{9}{3}
Delite 3 s/z 3.
x^{2}+x=-3
Delite -9 s/z 3.
x^{2}+x+\left(\frac{1}{2}\right)^{2}=-3+\left(\frac{1}{2}\right)^{2}
Delite 1, ki je koeficient člena x, z 2, da dobite \frac{1}{2}. Nato dodajte kvadrat števila \frac{1}{2} na obe strani enačbe. S tem korakom boste levo stran enačbe pretvorili v popolni kvadrat.
x^{2}+x+\frac{1}{4}=-3+\frac{1}{4}
Kvadrirajte ulomek \frac{1}{2} tako, da kvadrirate števec in imenovalec ulomka.
x^{2}+x+\frac{1}{4}=-\frac{11}{4}
Seštejte -3 in \frac{1}{4}.
\left(x+\frac{1}{2}\right)^{2}=-\frac{11}{4}
Faktorizirajte x^{2}+x+\frac{1}{4}. Če je x^{2}+bx+c kvadrat, ga lahko vedno faktorizirate kot \left(x+\frac{b}{2}\right)^{2}.
\sqrt{\left(x+\frac{1}{2}\right)^{2}}=\sqrt{-\frac{11}{4}}
Uporabite kvadratni koren obeh strani enačbe.
x+\frac{1}{2}=\frac{\sqrt{11}i}{2} x+\frac{1}{2}=-\frac{\sqrt{11}i}{2}
Poenostavite.
x=\frac{-1+\sqrt{11}i}{2} x=\frac{-\sqrt{11}i-1}{2}
Odštejte \frac{1}{2} na obeh straneh enačbe.
Primeri
Kvadratna enačba
{ x } ^ { 2 } - 4 x - 5 = 0
Trigonometrija
4 \sin \theta \cos \theta = 2 \sin \theta
Linearna enačba
y = 3x + 4
Aritmetično
699 * 533
Matrika
\left[ \begin{array} { l l } { 2 } & { 3 } \\ { 5 } & { 4 } \end{array} \right] \left[ \begin{array} { l l l } { 2 } & { 0 } & { 3 } \\ { -1 } & { 1 } & { 5 } \end{array} \right]
Hkratna enačba
\left. \begin{cases} { 8x+2y = 46 } \\ { 7x+3y = 47 } \end{cases} \right.
Diferenciacija
\frac { d } { d x } \frac { ( 3 x ^ { 2 } - 2 ) } { ( x - 5 ) }
Integracija
\int _ { 0 } ^ { 1 } x e ^ { - x ^ { 2 } } d x
Omejitve
\lim _{x \rightarrow-3} \frac{x^{2}-9}{x^{2}+2 x-3}