Rešitev za x
x=\frac{\sqrt{6}}{3}+1\approx 1,816496581
x=-\frac{\sqrt{6}}{3}+1\approx 0,183503419
Graf
Delež
Kopirano v odložišče
3x^{2}-6x+1=0
Vse enačbe v obliki ax^{2}+bx+c=0 lahko rešite s formulo za reševanje kvadratnih enačb: \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}. Formula za reševanje kvadratnih enačb ponudi dve rešitvi: eno, če je ± seštevanje, in drugo, če je odštevanje.
x=\frac{-\left(-6\right)±\sqrt{\left(-6\right)^{2}-4\times 3}}{2\times 3}
Ta enačba je v standardni obliki: ax^{2}+bx+c=0. Vstavite 3 za a, -6 za b in 1 za c v formulo za reševanje kvadratnih enačb \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}.
x=\frac{-\left(-6\right)±\sqrt{36-4\times 3}}{2\times 3}
Kvadrat števila -6.
x=\frac{-\left(-6\right)±\sqrt{36-12}}{2\times 3}
Pomnožite -4 s/z 3.
x=\frac{-\left(-6\right)±\sqrt{24}}{2\times 3}
Seštejte 36 in -12.
x=\frac{-\left(-6\right)±2\sqrt{6}}{2\times 3}
Uporabite kvadratni koren števila 24.
x=\frac{6±2\sqrt{6}}{2\times 3}
Nasprotna vrednost vrednosti -6 je 6.
x=\frac{6±2\sqrt{6}}{6}
Pomnožite 2 s/z 3.
x=\frac{2\sqrt{6}+6}{6}
Zdaj rešite enačbo x=\frac{6±2\sqrt{6}}{6}, ko je ± plus. Seštejte 6 in 2\sqrt{6}.
x=\frac{\sqrt{6}}{3}+1
Delite 6+2\sqrt{6} s/z 6.
x=\frac{6-2\sqrt{6}}{6}
Zdaj rešite enačbo x=\frac{6±2\sqrt{6}}{6}, ko je ± minus. Odštejte 2\sqrt{6} od 6.
x=-\frac{\sqrt{6}}{3}+1
Delite 6-2\sqrt{6} s/z 6.
x=\frac{\sqrt{6}}{3}+1 x=-\frac{\sqrt{6}}{3}+1
Enačba je zdaj rešena.
3x^{2}-6x+1=0
Kvadratne enačbe, kot je ta, lahko rešite z dopolnjevanjem do popolnega kvadrata. Za dopolnjevanje do popolnega kvadrata morate enačbo najprej pretvoriti v obliko x^{2}+bx=c.
3x^{2}-6x+1-1=-1
Odštejte 1 na obeh straneh enačbe.
3x^{2}-6x=-1
Če število 1 odštejete od enakega števila, dobite 0.
\frac{3x^{2}-6x}{3}=-\frac{1}{3}
Delite obe strani z vrednostjo 3.
x^{2}+\left(-\frac{6}{3}\right)x=-\frac{1}{3}
Z deljenjem s/z 3 razveljavite množenje s/z 3.
x^{2}-2x=-\frac{1}{3}
Delite -6 s/z 3.
x^{2}-2x+1=-\frac{1}{3}+1
Delite -2, ki je koeficient člena x, z 2, da dobite -1. Nato dodajte kvadrat števila -1 na obe strani enačbe. S tem korakom boste levo stran enačbe pretvorili v popolni kvadrat.
x^{2}-2x+1=\frac{2}{3}
Seštejte -\frac{1}{3} in 1.
\left(x-1\right)^{2}=\frac{2}{3}
Faktorizirajte x^{2}-2x+1. Če je x^{2}+bx+c popolni kvadrat, ga je na splošno mogoče vedno faktorizirati kot \left(x+\frac{b}{2}\right)^{2}.
\sqrt{\left(x-1\right)^{2}}=\sqrt{\frac{2}{3}}
Uporabite kvadratni koren obeh strani enačbe.
x-1=\frac{\sqrt{6}}{3} x-1=-\frac{\sqrt{6}}{3}
Poenostavite.
x=\frac{\sqrt{6}}{3}+1 x=-\frac{\sqrt{6}}{3}+1
Prištejte 1 na obe strani enačbe.
Primeri
Kvadratna enačba
{ x } ^ { 2 } - 4 x - 5 = 0
Trigonometrija
4 \sin \theta \cos \theta = 2 \sin \theta
Linearna enačba
y = 3x + 4
Aritmetično
699 * 533
Matrika
\left[ \begin{array} { l l } { 2 } & { 3 } \\ { 5 } & { 4 } \end{array} \right] \left[ \begin{array} { l l l } { 2 } & { 0 } & { 3 } \\ { -1 } & { 1 } & { 5 } \end{array} \right]
Hkratna enačba
\left. \begin{cases} { 8x+2y = 46 } \\ { 7x+3y = 47 } \end{cases} \right.
Diferenciacija
\frac { d } { d x } \frac { ( 3 x ^ { 2 } - 2 ) } { ( x - 5 ) }
Integracija
\int _ { 0 } ^ { 1 } x e ^ { - x ^ { 2 } } d x
Omejitve
\lim _{x \rightarrow-3} \frac{x^{2}-9}{x^{2}+2 x-3}