Rešitev za p
p=1
p=0
Delež
Kopirano v odložišče
p^{2}=p
Okrajšaj 2 na obeh straneh.
p^{2}-p=0
Odštejte p na obeh straneh.
p\left(p-1\right)=0
Faktorizirajte p.
p=0 p=1
Če želite poiskati rešitve za enačbe, rešite p=0 in p-1=0.
p^{2}=p
Okrajšaj 2 na obeh straneh.
p^{2}-p=0
Odštejte p na obeh straneh.
p=\frac{-\left(-1\right)±\sqrt{1}}{2}
Ta enačba je v standardni obliki: ax^{2}+bx+c=0. Vstavite 1 za a, -1 za b in 0 za c v formulo za reševanje kvadratnih enačb \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}.
p=\frac{-\left(-1\right)±1}{2}
Uporabite kvadratni koren števila 1.
p=\frac{1±1}{2}
Nasprotna vrednost -1 je 1.
p=\frac{2}{2}
Zdaj rešite enačbo p=\frac{1±1}{2}, ko je ± plus. Seštejte 1 in 1.
p=1
Delite 2 s/z 2.
p=\frac{0}{2}
Zdaj rešite enačbo p=\frac{1±1}{2}, ko je ± minus. Odštejte 1 od 1.
p=0
Delite 0 s/z 2.
p=1 p=0
Enačba je zdaj rešena.
p^{2}=p
Okrajšaj 2 na obeh straneh.
p^{2}-p=0
Odštejte p na obeh straneh.
p^{2}-p+\left(-\frac{1}{2}\right)^{2}=\left(-\frac{1}{2}\right)^{2}
Delite -1, ki je koeficient člena x, z 2, da dobite -\frac{1}{2}. Nato dodajte kvadrat števila -\frac{1}{2} na obe strani enačbe. S tem korakom boste levo stran enačbe pretvorili v popolni kvadrat.
p^{2}-p+\frac{1}{4}=\frac{1}{4}
Kvadrirajte ulomek -\frac{1}{2} tako, da kvadrirate števec in imenovalec ulomka.
\left(p-\frac{1}{2}\right)^{2}=\frac{1}{4}
Faktorizirajte p^{2}-p+\frac{1}{4}. Če je x^{2}+bx+c kvadrat, ga lahko vedno faktorizirate kot \left(x+\frac{b}{2}\right)^{2}.
\sqrt{\left(p-\frac{1}{2}\right)^{2}}=\sqrt{\frac{1}{4}}
Uporabite kvadratni koren obeh strani enačbe.
p-\frac{1}{2}=\frac{1}{2} p-\frac{1}{2}=-\frac{1}{2}
Poenostavite.
p=1 p=0
Prištejte \frac{1}{2} na obe strani enačbe.
Primeri
Kvadratna enačba
{ x } ^ { 2 } - 4 x - 5 = 0
Trigonometrija
4 \sin \theta \cos \theta = 2 \sin \theta
Linearna enačba
y = 3x + 4
Aritmetično
699 * 533
Matrika
\left[ \begin{array} { l l } { 2 } & { 3 } \\ { 5 } & { 4 } \end{array} \right] \left[ \begin{array} { l l l } { 2 } & { 0 } & { 3 } \\ { -1 } & { 1 } & { 5 } \end{array} \right]
Hkratna enačba
\left. \begin{cases} { 8x+2y = 46 } \\ { 7x+3y = 47 } \end{cases} \right.
Diferenciacija
\frac { d } { d x } \frac { ( 3 x ^ { 2 } - 2 ) } { ( x - 5 ) }
Integracija
\int _ { 0 } ^ { 1 } x e ^ { - x ^ { 2 } } d x
Omejitve
\lim _{x \rightarrow-3} \frac{x^{2}-9}{x^{2}+2 x-3}