Rešitev za x
x = \frac{\sqrt{41} + 3}{2} \approx 4,701562119
x=\frac{3-\sqrt{41}}{2}\approx -1,701562119
Graf
Delež
Kopirano v odložišče
\left(x+2\right)\left(x-4\right)=1x
Spremenljivka x ne more biti enaka nobeni od vrednosti -3,-2, ker deljenje z vrednostjo nič ni določeno. Pomnožite obe strani enačbe z \left(x+2\right)\left(x+3\right), najmanjšim skupnim mnogokratnikom števila x+3,x^{2}+5x+6.
x^{2}-2x-8=1x
Uporabite lastnost distributivnosti za množenje x+2 krat x-4 in kombiniranje pogojev podobnosti.
x^{2}-2x-8-x=0
Odštejte 1x na obeh straneh.
x^{2}-3x-8=0
Združite -2x in -x, da dobite -3x.
x=\frac{-\left(-3\right)±\sqrt{\left(-3\right)^{2}-4\left(-8\right)}}{2}
Ta enačba je v standardni obliki: ax^{2}+bx+c=0. Vstavite 1 za a, -3 za b in -8 za c v formulo za reševanje kvadratnih enačb \frac{-b±\sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}.
x=\frac{-\left(-3\right)±\sqrt{9-4\left(-8\right)}}{2}
Kvadrat števila -3.
x=\frac{-\left(-3\right)±\sqrt{9+32}}{2}
Pomnožite -4 s/z -8.
x=\frac{-\left(-3\right)±\sqrt{41}}{2}
Seštejte 9 in 32.
x=\frac{3±\sqrt{41}}{2}
Nasprotna vrednost -3 je 3.
x=\frac{\sqrt{41}+3}{2}
Zdaj rešite enačbo x=\frac{3±\sqrt{41}}{2}, ko je ± plus. Seštejte 3 in \sqrt{41}.
x=\frac{3-\sqrt{41}}{2}
Zdaj rešite enačbo x=\frac{3±\sqrt{41}}{2}, ko je ± minus. Odštejte \sqrt{41} od 3.
x=\frac{\sqrt{41}+3}{2} x=\frac{3-\sqrt{41}}{2}
Enačba je zdaj rešena.
\left(x+2\right)\left(x-4\right)=1x
Spremenljivka x ne more biti enaka nobeni od vrednosti -3,-2, ker deljenje z vrednostjo nič ni določeno. Pomnožite obe strani enačbe z \left(x+2\right)\left(x+3\right), najmanjšim skupnim mnogokratnikom števila x+3,x^{2}+5x+6.
x^{2}-2x-8=1x
Uporabite lastnost distributivnosti za množenje x+2 krat x-4 in kombiniranje pogojev podobnosti.
x^{2}-2x-8-x=0
Odštejte 1x na obeh straneh.
x^{2}-3x-8=0
Združite -2x in -x, da dobite -3x.
x^{2}-3x=8
Dodajte 8 na obe strani. Katero koli število, ki mu prištejete nič, ostane enako.
x^{2}-3x+\left(-\frac{3}{2}\right)^{2}=8+\left(-\frac{3}{2}\right)^{2}
Delite -3, ki je koeficient člena x, z 2, da dobite -\frac{3}{2}. Nato dodajte kvadrat števila -\frac{3}{2} na obe strani enačbe. S tem korakom boste levo stran enačbe pretvorili v popolni kvadrat.
x^{2}-3x+\frac{9}{4}=8+\frac{9}{4}
Kvadrirajte ulomek -\frac{3}{2} tako, da kvadrirate števec in imenovalec ulomka.
x^{2}-3x+\frac{9}{4}=\frac{41}{4}
Seštejte 8 in \frac{9}{4}.
\left(x-\frac{3}{2}\right)^{2}=\frac{41}{4}
Faktorizirajte x^{2}-3x+\frac{9}{4}. Če je x^{2}+bx+c kvadrat, ga lahko vedno faktorizirate kot \left(x+\frac{b}{2}\right)^{2}.
\sqrt{\left(x-\frac{3}{2}\right)^{2}}=\sqrt{\frac{41}{4}}
Uporabite kvadratni koren obeh strani enačbe.
x-\frac{3}{2}=\frac{\sqrt{41}}{2} x-\frac{3}{2}=-\frac{\sqrt{41}}{2}
Poenostavite.
x=\frac{\sqrt{41}+3}{2} x=\frac{3-\sqrt{41}}{2}
Prištejte \frac{3}{2} na obe strani enačbe.
Primeri
Kvadratna enačba
{ x } ^ { 2 } - 4 x - 5 = 0
Trigonometrija
4 \sin \theta \cos \theta = 2 \sin \theta
Linearna enačba
y = 3x + 4
Aritmetično
699 * 533
Matrika
\left[ \begin{array} { l l } { 2 } & { 3 } \\ { 5 } & { 4 } \end{array} \right] \left[ \begin{array} { l l l } { 2 } & { 0 } & { 3 } \\ { -1 } & { 1 } & { 5 } \end{array} \right]
Hkratna enačba
\left. \begin{cases} { 8x+2y = 46 } \\ { 7x+3y = 47 } \end{cases} \right.
Diferenciacija
\frac { d } { d x } \frac { ( 3 x ^ { 2 } - 2 ) } { ( x - 5 ) }
Integracija
\int _ { 0 } ^ { 1 } x e ^ { - x ^ { 2 } } d x
Omejitve
\lim _{x \rightarrow-3} \frac{x^{2}-9}{x^{2}+2 x-3}